|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
Ali veste, zakaj so mladostniki tako nagnjeni k ustvarjalnemu raziskovanju?Oznake: ločitev, izzivi starševstva po ločitvi, starševstvo, odnosi z odraslim otrokom, mladostniki Avtorica: Andreja Vukmir, spec. ZDT Prednji del korteksa, prednji reženj, se močno razvija pri dojenčkih in malčkih ter raste do konca otroštva. Ko napoči čas mladostništva, se v tem predelu zgodijo še bolj dramatične spremembe. Ta predel je tako pomemben zato, ker sodeluje pri medsebojnem povezovanju različnih nevronskih področij. Tako korteks integrira, saj usklajuje in uravnoveša večino tistega, kar se dogaja v možganih, in tudi živčni sistem v celotnem telesu. Videli bomo, da prednji predeli korteksa povežejo tudi prižiganje naših nevronov z delovanjem drugih nevronskih sistemov in drugimi možgani drugih ljudi. Prednji predel torej oblikuje naše psihične procese, kot sta razmišljanje in sprejemanje odločitev, pa tudi družbene procese, kot sta empatija in moralno vedenje. Ko torej govorimo o spremembah v mladostnikovih možganih, spoznamo, da med številne pomembne spremembe sodi tudi povečana integracija, še posebej v korteksu. Ta povečana kortikalna integracija omogoča, da se različne sposobnosti, kot so kognitivni nadzor, uravnavanje čustev, razmišljanje o bistvu, samorazumevanje in družbene funkcije, v času mladostništva spreminjajo in porajajo. Možgani na splošno težijo k temu, da bi se bolj integrirali. To pomeni, da se posamezni predeli specializirajo in nato med seboj učinkoviteje povežejo. To je naloga obrezovanja povezav in mielinizacije preostalih povezav – specializirani predeli se med seboj vse bolj razlikujejo in nato usklajeno povežejo. To se ujema z našo obravnavo razmišljanja o bistvu, ki upošteva vse podrobnosti, da sprejme najmodrejšo odločitev. Kako se zgodi takšna sprememba v načinu razmišljanja? Katere enote v možganski strukturi podpirajo to prenovo in integracijo v mladostništvu? Preoblikovalne spremembe v integrativnih sprednjih predelih korteksa so odgovorne za to, da se kot najstniki začnemo zavedati samih sebe in razmišljati o življenju na konceptualen in abstrakten način. Porajajoča se mladostniška psiha začne zavestno in ustvarjalno raziskovati globlji pomen življenja, prijateljstva, staršev, šole in sploh vsega. Pri otrocih v osnovni šoli prevladuje konkreten način razmišljanja in učenje na podlagi dejstev, v najstniških letih pa se učna krivulja osredotoča na zapletenejše koncepte. Naše dobesedno dojemanje sveta oblegajo novi pogledi na to, kaj je res, pogledi, ki jih v otroštvu morda nismo poznali. Ravno zato je mladostništvo tako izjemno obdobje. Rast prednjih režnjev nam dovoli izkusiti človeško sposobnost, da se zavedamo zavedanja. Ustvarjalno in zavedno raziskovanje konceptualnega in abstraktnega mišljenja možganom omogoča, da se reševanja starih težav lotijo na nove načine. Petnajstletnik ni samo desetletnik, ki ima pet let izkušenj več. Razvoj možganov pomeni, da kot mladostniki lahko konceptualno in abstraktno razmišljamo o vsem tistem, česar si desetletnik ne more niti predstavljati. Eden od vidikov takšnega raziskovanja je divergentno razmišljanje, način razmišljanja »zunaj okvirov«. Težave zmoremo reševati na nove načine in k svojemu samorazumevanju pristopimo tako, kot prej ni bilo mogoče. Takšno ustvarjalno raziskovanje obsega oblike dojemanja, sklepanja in reševanja težav z abstraktnim pogledom na svet in sposobnostjo refleksije, tako se z življenjskimi izzivi spopademo kar se da inovativno. Več o velikih možganskih spremembah, ki se dogajajo v času mladostništva, lahko preberete v knjigi dr. Daniela Siegla, Vihar v glavi: moč najstniških možganov. Dr. Daniel Siegel je tudi avtor uspešnice Celostni razvoj otroških možganov in knjige Vzgoja brez drame. V tem New York Times bestselerju, avtor staršem predstavi, kako lahko v življenju svojih otrok eno od najbolj zahtevnih razvojnih obdobij, spremenijo v najbolj izpolnjujočega in uspešnega. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
