|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
LOČITEV - IZZIVI STARŠEVSTVA PO LOČITVIOznake: ločitev, izzivi starševstva po ločitvi avtorica: Andreja Vukmir, spec. ZDT Pred nekaj dnevi me je klicala gospa, ki je zaradi ločitve v hudi stiski. V njej in okoli nje se odvija prava drama, ki ji sama ni več kos. Rabila je pogovor, zato sem si že po telefonu vzela nekaj več časa zanjo. Pripovedovala mi je svojo zgodbo, mož se je odselil in se želi ločiti. Res ji je težko in tudi meni ni bilo vseeno, ko sem se pogovarjala z njo. No, nekje proti koncu najinega pogovora pa je olajšano dejala: "No, ampak otroci so pa na moji strani!" To je bil stavek velikega olajšanja. Otroci so na moji strani! V nadaljevanju pogovora sem ji skušala dati vso podporo in jo spodbuditi, da bi se odločila za terapevtski proces, si poiskala pomoč, kjer bi lahko "prečutila " vse te težke stvari. Priporočila sem ji terapevtsko skupino za razporočene, kajti proces ločitve izzove oziroma zahteva številne razvojne naloge, ki jih je veliko teže opraviti sam. V tem intenzivnem obdobju težkih čutenj lahko sprejmemo kar nekaj napačnih odločitev, ki jih bomo še dolgo nosili in lahko močno zaznamujejo prihodnja leta našega življenja. In večinoma se tičejo otrok. Do tukaj me je še bila pripravljena poslušati. Ko pa sem omenila, da naj otroke skuša čim bolj obvarovati svojega zakonskega konflikta in da se jim ni potrebno "odločati " med njo in njenim možem, ji pa to ni bilo prav nič všeč. In to je pri vseh teh zgodbah pri ločitvi največji izziv. Intimni partnerski odnosi so prostor, kjer lahko posameznik uresniči svoje potenciale in doseže osebno izpopolnitev, lahko pa je to prostor, ki je napolnjen z bolečino in trpljenjem. Kadar so razmere nevzdržne ali kadar zakonca oz. partnerja ne vidita več skupne prihodnosti, se odnos konča. Ločitev je globok čustveni proces, v katerem težka izkušnja izgube postane sprejemljiva. To je proces žalovanja, kjer se posameznik sooči z realnostjo izgube in z bolečimi čutenji, ki se ob tem pojavijo. V procesu žalovanja lahko zasledimo več faz, ki so zaznamovane z določenimi čutenji in reakcijami. Normalno je, da posameznik ob ločitvi doživlja celo paleto čutenj, ki so značilna za žalovanje, od šoka, zanikanja, žalosti do jeze, besa, krivde, strahu in obupa. Pomembno je, da vsa ta čutenja pridejo na dan in so ovrednotena, da lahko pride do integracije izgube v vsakdanje življenje. Če tega ni, oseba ne more naprej, velikokrat se pojavi nefunkcionalno simptomatično vedenje. Možnost za predelavo teh čutenj je tudi vključenost v psihoterapevtski proces, kjer je treba nasloviti izgubo, ki jo spremljajo močna in zablokirana čutenja. Zato je dobro, če pri tem nismo sami. Ločitev ni samo ločitev odnosa med možem in ženo in ne pomeni samo izgube partnerja, temveč vsega, kar in za kar smo živeli. Pomeni tudi izgubo doma, družine, premoženja, statusa ter nenazadnje skupnih prijateljev. Zareže se v vse pore našega vsakdanjega življenja, vse se spremeni. Kje pa so tukaj tisti otroci, ki "so na moji strani"? Čustvene potrebe otrok so za starše težak izziv, saj mnogokrat v teh težkih časih ne zmorejo poskrbeti niti zase, zato so otroci velikokrat tisti, ki plačujejo največji davek za propadli odnos svojih staršev. še posebej - kar pa je zelo pogosto - če se znajdejo na bojišču propadlega odnosa in starši preko njih razrešujejo težave. In največkrat je tako. Ljudje se ločujejo, odnosi se končajo, včasih ni druge poti in včasih je tako tudi prav. Je pa potrebno vedeti, kakšne so čustvene potrebe otrok, kako jim pomagati, kaj to pomeni zanje in kako jim pomagati ter kako ravnati. ščuvanje in spodbujanje lastne jeze do ločenega partnerja je najmanj kar potrebujejo in prav to lahko zavre njihov razvoj. Otroci imajo pravico tako do mame kot očeta, ne glede na to, kaj se dogaja med njima. In žal je pogostokrat tako, da razočarana starša ravno tega ne zmoreta omogočiti svojim otrokom in se to kasneje obrne proti njima. Otroci ločenih staršev so statistično gledano res ranljiva skupina, a številne raziskave so pokazale, da so posledice ločitve pri otrocih najbolj odvisne od tega, kako se starši spoprijemamo z ločitvijo. Zato smo naše naslednje predavanje v okviru tematskih večerov Življenjski cikli družine namenili tej temi. Predavanje bo 13. oktobra 2016, ob 19.00, v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Pogovarjali se bomo o tem, kaj otroci v resnici potrebujejo, kako se soočati s starševstvom po ločitvi, posebej očetje, ki pogostokrat v tem zahtevnem procesu kar obupajo; kako ublažiti travmo; zakaj je za starše, ki se ločujejo ali so ločeni pomembno, da si poiščejo varen prostor. Terapevtski odnos ali skupina pomaga in omogoči staršem, da v varnem prostoru izrazijo in predelajo vsa težka čutenja, s katerimi so preplavljeni, da bi potem lažje zdržali ob otrocih in ne bi od njih pričakovali tolažbe in razumevanja. In da jim ni potrebno biti "na moji strani ". |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
