|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
RAZVOJ OTROŠKIH MOŽGANOV IN NAVEZANOSTOznake: disfunkcionalne družine, odrasli otroci, alkoholne družine, stari starši, mlada družina, razvoj otroških možganov, navezanost avtorici: Andreja Vukmir, spec. ZDT, Barbara Vister, spec. ZDT
Zavrnimo vedenje, toda sprejmimo čustva in način doživljanja Kdo z našimi malčki še ni doživel situacije, ko so se iz nam nerazumljivih razlogov začeli jokati in cviliti? Ali pa je v trgovini začel cepetati in ni in ni odnehal, četudi smo mu že stotič razložili, zakaj ne bomo kupili čokolade? Znano? Da. Prijetno? Niti zdaleč. In kako smo običajno poimenovali otroke? Da so sitni, razvajeni, da izsiljujejo, tečnarijo, vse mogoče. In ni narobe, da si preprosto priznamo, da NAM je takrat z njimi težko. Ker je ZA NAS to res zahtevna situacija. Nedolgo nazaj sem bila na obisku pri daljnih sorodnikih. Velika družina, stari starši, mladi starši in majhni otroci. Vse na kupu, veliko smeha, dinamike, govorjenja. Le majhnemu petletniku nič ni bilo smešno in videti je bilo, da ves čas želi vse obratno kot drugi: ko je bil čas kosila, se je hotel z očkom igrati z žogo, ko smo drugi posedali ob kavi in so se ostali otroci razposajeno igrali okrog, je on postal neznansko lačen. Ko je mami dojila majhno dojenčico, je želel v njeno naročje. Ves čas je cvilil in njegov obraz je bil res poln bolečine. Prav presenetilo me je, kako njegov obraz tudi sicer izraža stisko in na majhnem čelu so se izrisovale gubice, ki bodo del njegovega obraza. Če je bilo na začetku s strani staršev in starih staršev še čutiti neko razumevanje (pa ne prav dosti, ker se mi zdi, da so ga že zdavnaj določili za sitnega in težavnega), pa je nestrpnost samo še naraščala. Da ne bo pomote, res ga je bilo težko prenašati. Pa vendar... Ves čas je poslušal, kako si neugoden, prosim nehaj, kako si siten. Posebej oče, ko bi se raje kot s zahtevnim sinom, ukvarjal z družbo (in pivom v roki) in mamica, ki ni zmogla dojenčice in sina in moža, ki ji očitno v tej zahtevni čustveni situaciji ni bil ravno v pomoč. Pa vsa dinamika okolice in vse je bilo vsem tako na očeh. V celi družini sem zaznala kritično situacijo, ki pa jo oni niso. Zanje je bil eden in edini problem ta malček, ki mu nič, nič, nič ni bilo prav. V vsej okolici ni bilo niti enega odraslega, ki bi bil sposoben zdržati njegovo sitnarjenje, ga umiriti in mu pomagati, da "zregulira" težka občutja, ki jih njegovo malo telo razvojno še ni sposobno. In ni bilo videti, da se bo v bližnjih prihodnosti v tej okolici "prebudil" vsaj eden odrasel, da bi mu omogočil tisto, kar tak konstantno vznemirjen otrok potrebuje: varno in sprejemajoče okolje. Otroci, ki nimajo takega okolja, ne zmorejo razviti notranjih regulativnih mehanizmov, s katerimi bi bili opremljeni za "predelavo" težkih občutij. In to se v odraslosti izraža v vseh raznovrstnih oblikah, zaradi katerih je naše življenje zahtevno: to je pravzaprav vir vseh duševnih motenj. Kaj se torej dogaja v otroških glavicah, njihovih možganih in teleščkih, ko ne zmorejo frustracijo uravnavati drugače, kot s kričanjem ali besom? Kaj bi morali in kaj lahko storimo odrasli, da bo naš odziv sočuten in da bomo hkrati postavljali meje in strukturo. In zakaj je varna navezanost tako pomembna za zdrav duševni razvoj. Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili na našem naslednjem predavanju v okviru tematskih večerov Življenjski cikli družine, ki ga imamo vsak mesec v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Zakaj se otroci vedejo, kot se in zakaj se v tistem trenutku ne zmorejo drugače. Kako se razvijajo njihovi možgani in zakaj je tako pomembno, da se starši odzovejo sočutno in jim s tem pomagajo, da razvijajo notranji samoregulativni mehanizem, ki je v odraslosti osnova duševnega zdravja. In zakaj tega regulativnega mehanizma otrok ne zmore razviti izven družinskih odnosov. Vse to in še več lahko preberete tudi v knjigah Celostni razvoj otroških možganov ter Vzgoja brez drame, ki smo ju izdali v Zavodu Pogled. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
