Berimo skupaj – 13. teden

Šesto poglavje:

NOTRANJI POGLED

Otroku pomagati postati del »nas« in hkrati ohraniti njihovo individualnost ni lahka naloga za nobenega starša. Pri malčkih po navadi prevladujejo besede– »moje«, »jaz« in celo »ne«, kar poudarjajo pomanjkanje razumevanja za to, kaj pomeni, da si del »nas«. Zato se morajo otroci naučiti veščin notranjega pogleda, kot so delitev, odpuščanje, žrtvovanje in poslušanje. Vendar če hočemo otroke pripraviti na to, da bodo v odnosu sodelovali kot zdravi posamezniki, moramo v njih ustvariti odprto, dojemljivo razpoloženje, ne pa zaprtega, reaktivnega. 
Človek v sebi nosi neko nujo po združevanju z drugimi. Pripadnost je nekaj kar nas osrečuje in izpolnjuje. A kako se povezati in hkrati ostati zvest samemu sebi? V naši vedno spreminjajoči se sodobni družbi je učenje za prehod od »mene« k »nam« lahko bistveno za otrokovo sposobnost prilagajanja v svetu prihodnosti. In to je bistvo notranjega pogleda, ki nam omogoča videti svojo lastno notranjost in prav tako notranjost drugega. Gre za razvijanje izpolnjujočih odnosov in hkratno ohranjanje zdravega zavedanja sebe. V tem poglavju se bomo posvetiti drugemu vidiku notranjega pogleda. In sicer razvijanju sposobnosti, da lahko vidimo notranjost drugega in se z njim povežemo. Ta povezava je odvisna od empatije, od prepoznavanja čustev, želja in gledišč drugih. »Jaz« odkriva smisel in srečo tako, da se pridruži in pripada »nam«.
(povzeto po knjigi)