Zavod POGLED    
   

Domov

Cenik

Terapevti

Kontakt

Čuječnost

Članki in terapevtske zgodbe

Knjige

Napoved dogodkov

   
   
     
 

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE 4

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE: KAKO OTROKE UČIMO ČUJEČNOSTI?

V naslednjih serijah pripravljamo niz objav, zakaj je čuječnost dobra za otroke, kaj čuječnost sploh je, kako otroke učimo čuječnosti, kako čuječnost vpliva na razvoj možganov ter vrsto praktičnih vaj.

Namenjene so staršem, vzgojiteljem, učiteljem, pedagogom, terapevtom, psihologom.. Naj še naštevam? Skratka vsem, ki imate otroke, vnuke, nečake, nečakinje, z otroki delate ali pa jih imate preprosto radi in imate veselje z raziskovanjem svoje notranjosti.

Del objav pa bo namenjen tudi metodam čuječnosti za otroke in najstnike s specifičnimi motnjami.

Objave so del našega novega založniškega paketa. V kratkem bo v Zavodu Pogled začela izhajati zbirka slikanic Čuječnost za otroke. Prva bo izšla že prihodnji mesec in njen naslov je Diham. Avtorica slikanic je naša terapevtka Andreja Vukmir Brenčič, ki se že trideset let ukvarja z jogo in je v vseh teh letih vodila številne jogijske in meditativne skupine, jogo za otroke, sproščanje za otroke in tudi čuječnost za otroke. Čuječnost uporablja tudi pri svojem terapevtskem delu tako z odraslimi kot z otroki.

V prihodnjih mesecih pa bomo izdali tudi priročnih Čuječnost za otroke in najstnike, avtorice Debre Burdick.

Lahko pa se tudi pridružite našemu izobraževalnemu programu in delavnicam Kako otroke učimo čuječnosti, ki se bo začel v letu 2019.

VAJA: VPRAŠAJMO SAMI SEBE, NAŠ NAMEN

  • Kaj nas je pripeljajo k delu z otroki?
  • Kdaj ste prvič odkrili čuječnost?
  • Kaj nas je pripeljalo k čuječnosti?
  • Kdaj ste prvič začutili, da želite vaditi čuječnost z otroki?
  • Kaj vas navdihuje na tej poti?

VAJA: RAZMISLIMO

  • Kaj za vas pomeni učiti čuječnost, živeti čuječe, vnesti elemente čuječnosti v vaš odnos z otrokom?
  • Kaj za vas pomeni vaditi čuječnost?
  • Kje, kdaj to počnete?

KAKO OTROKE UČIMO ČUJEČNOSTI?

V naših nadaljnjih objavah bomo bolj natančno opredelili in predstavili, kako otroke učiti vaj dihanja, zavedanj telesa, zavestnega gibanja in tako naprej. Na začetku pa naj poudarimo, da gre pri učenju čuječnosti pri otrocih v prvi vrsti za ustvarjanje atmosfere in ustvarjanje kulture čuječnosti.

Odrasli lahko vadimo čuječnost v formalnih oblikah, kot so posamezne skupine, lahko pa jo zavestno vadimo doma v za to odmerjenem času in prostoru. Pri otrocih pa gre malo drugače.

Sama sem elemente čuječnosti vnašala kot del neke druge dejavnosti, kot je na primer pripovedovanje pravljice. Za začetku sem nekaj časa namenila preprosti vaji dihanja ali zavestnemu poslušanju. Tudi na koncu smo naredili nekaj preprostih vaj. Ali na koncu in začetku pouka. Ali na sprehodu in kakšni dejavnosti na šolskem igrišču. Včasih tudi vmes, da so se malo umirili. Starši lahko elemente čuječnosti vnašajo v kakšne dnevne rituale, kot so večerni rituali pred spanjem ali jutranjem zbujanju ali pred jedjo. Idej je skratka veliko.

Ko sem imela bolj formalno obliko čuječnosti za otroke, nisem pričakovala, da bodo otroci zmogli daljši čas izvajati serijo vaj. Sem bila pa presenečena, da so zmogli več, kot sem si mislila. Uro sem kombinirala z risanjem ali ustvarjalno delavnico ali pravljico ali pogovorom (vse te dejavnosti pa so se nanašale na čuječnost). Doma imam kopico slik z naslovom Kakšne barve je mir? V objavah, ko bodo sledile, vam bom predstavila številne ideje za take dejavnosti. Ni nujno, da so vse notri, lahko so tudi zunaj na prostem.

Čas izvajanja naj bo kratek, saj otroci še ne zmorejo dolgo sedeti pri miru. Torej večkrat po malo.

Vaje skušajmo ponazoriti čim bolj predstavljivo. Pri vaji dihanja sem jim pri vdihu na tablo narisala črto navzgor, pri izdihu črto navzdol. Ni se mi še zgodilo, da temu ne bi sledili. Ne imejmo prevelikih pričakovanj. Gre za izkušnjo, ki jo bodo sčasoma ponotranjili in lahko prehajali k bolj ponotranjenim vajam. Bodimo kreativni, domiselni in predstavljivi.

Zelo pomembno je, da otrok ne silimo. Posebej je to potrebno upoštevali pri bolj nemirnih otrocih. Skušajmo jim najti obliko, ki jim je bojl pisana na kožo. Na primer vaje v gibanju.

Najstnikom se vaje čuječnosti sprva lahko zdijo malo smešne, posebej če se s tem srečujejo prvič. Tisti najstniki, ki so že prej imeli izkušnjo (na primer z vadbo joge), pa so bili do tega veliko bolj odprti. Naj vam to ne vzame veselja. Z njimi se je pač potrebno več pogovarjati.

Skratka: Če želite izbrati ustrezne vaje za čuječnost, morate oceniti in upoštevati zrelostno stopnjo otroka, njegove kognitivne in jezikovne sposobnosti, koliko časa je lahko zbran in sedi pri miru. Razmislite o starostni in razvojni stopnji otroka oziroma najstnika ter ravni njegovega kognitivnega razvoja. Nato razmislite o tem, katere vaje so po vašem mnenju zanj primerne. Ko delate vaje za čuječnost z različnimi starostnimi skupinami, pomislite, kaj deluje pri posameznem otroku oziroma najstniku in kaj ne. Kako bi prilagodili vaje, da bi ustrezale posameznikovim potrebam?

  • Skrajšajte − začnite s 30 sekundami, nato postopoma podaljšujte.
  • Naj bo PREPROSTO.
  • Govorite tako, da vas bodo otroci razumeli.
  • Vsako vajo pokažite, delajte jo z otroki in jo izpilite.
  • Vajo večkrat ponovite.
  • Vključite igro, dejavnosti in gibanje.
  • ZABAVAJTE SE.
  • Uporabljajte humor.
  • Po potrebi improvizirajte.
  • Postopek stopnjujte korak za korakom.
  • Poudarjajte zavedanje notranjega dogajanja, zavedanje zunanjega dogajanja, razmišljanje in sočutje.
  • Napredujte v treh korakih:
  1.  Začnite s konkretnejšim usmerjanjem pozornosti na zunanje okolje.
  2. Posvetite se izkušnji telesnih zaznav.
  3. Na koncu predstavite pozornost, namenjeno zavedanju aktivnosti naše duševnosti in meditacijskim vajam.

VKLJUČEVANJE STARŠEV

Kadar je le mogoče, naj sodelujejo tudi starši. Naučite jih, kaj je čuječnost, ter jim svetujte, naj vadijo in k temu spodbujajo otroka oziroma najstnika. Veliko otrok in najstnikov, ki se učijo biti čuječni, pravi, da si želijo, da bi vaje za čuječnost delali tudi njihovi starši, in nekateri jim doma pokažejo vaje kar sami od sebe.

Nekatere družine so preveč kaotične in disfunkcionalne, da bi bili lahko starši svojemu otroku v ustrezno oporo. Nič zato. Delajte samo z otrokom. Veliko otrok in najstnikov, s katerimi sem sodelovala, se je tudi brez sodelovanja staršev naučilo veščin čuječnosti ter jih takoj uporabilo doma in v šoli. Drugi vadijo samo pri učnih urah, ampak številni začnejo sčasoma vaditi tudi sami.

Pri pridobivanju soglasja staršev upoštevajte etični kodeks, saj mora biti jasno, da poučevanje o čuječnosti ni v nasprotju z verskimi in drugimi svetovnonazorskimi opredelitvami staršev.

UPOŠTEVAJMO STAROSTNO IN RAZVOJNO STOPNJO TER RAVEN KOGNITIVNEGA RAZVOJA

Vadbo čuječnosti za odrasle lahko prilagodite, tako da ustreza različnim starostim in zmožnostim. Upoštevati morate dejstvo, da otroci razmišljajo bolj konkretno; dejavnosti morajo biti jasne in konkretne, navodila pa slikovita. Otroci imajo bujno domišljijo, zato svojo ustvarjalnost in domiselnost pogosto uporabljajo veliko bolje kot odrasli. Za otroke je delo igra, zato jim moramo osnovne vaje za čuječnost predstaviti z igrami in zabavnimi dejavnostmi; to še posebej velja za majhne otroke. In ker so otroci vpeti v družinsko dogajanje, svetujem, da čim pogosteje sodelujejo starši

Ni popolnoma jasno, na kateri stopnji lahko začnemo poučevati čuječnost. Po Piagetovem modelu (Piaget, 1962; Wagner, Rathus in Miller, 2006; Wall, 2005) je morda nujno, da otroci dosegajo stopnjo »formalno logičnega mišljenja«, torej razumejo abstraktno in hipotetično (približno od 12. leta dalje). Z vidika vedenjske in kognitivne terapije (Verduyn, 2000) je

poučevanje lahko uspešno že na stopnji »konkretno logičnega mišljenja« (približno med 7. in 12. letom).

Doslej so objavili raziskave z otroki in najstniki v naslednjih starostnih skupinah: od 7 do 8 let (Semple, Reid in Miller, 2005), od 9 do 12 (Semple, Lee in Miller, 2006), od 7 do 9 (Linden, 1973), 9 (Ott, 2002), od 11 do 13 (Wall, 2005) in od 14 do 19 (Miller, Wyman, Huppert, Glassman in Rathus, 2000). Burke je raziskal delo z otroki in najstniki, starimi od 4 do 18 let (Burke, 2009). Susan Kaiser Greenland (2011) v svojem blogu navaja: »Otroke lahko poučujemo o čuječnosti, ko so še v trebuhu, in nadaljujemo tako, da smo, kakršni smo, torej otrokom z zgledom predstavljamo čuječnost.« Avtorica meni, da je smiselno začeti, ko so otroci v vrtcu. Sama sem ugotovila, da se triletniki z največjim veseljem urijo v čuječnosti, če vadba ustreza njihovi starosti. Že če se z malčkom igrate »ku-ku«, je to pravzaprav vadba čuječnosti. Otroke po navadi razvrstijo po skupinah: od vrtčevskih do drugošolcev; od tretješolcev do petošolcev; od šestošolcev do devetošolcev (Hawn Foundation, 2011); in še srednješolci. Strokovnjaki tako laže upoštevajo stopnje otrok v posamezni skupini.

VAJE ZA ČUJEČNOST, KI SO PRIMERNE ZA POSAMEZNE STAROSTNE SKUPINE IN STOPNJE KOGNITIVNEGA RAZVOJA

Ta nasvet uporabljajte kot splošne smernice in ga prilagajajte v skladu z zmožnostmi otroka ali najstnika. Vaje so navedene tako, da izveste, od katere starosti dalje jih lahko preizkušate in uvajate. Ne bojte se preizkušati različnih vaj z vsako skupino, tudi z najmlajšimi ne.

Od rojstva do 2. leta starosti

  • Senzomotorična stopnja po Piagetovi teoriji kognitivnega razvoja
  • Spreminjanje vedenja z uporabo čutil
  •  Izrazi obraza, ton glasu
  • Očesni stik, nasmeh

Od 2. leta

  • Zavedanje, da predmet še naprej obstaja, tudi ko ga ne vidijo več; magično mišljenje
  • Ku-ku, skrivanje in iskanje predmeta
  • Všeč jim je, če jim berete, toda najraje imajo slike
  • Zavestno gledanje

Od 3. leta

  • Poslušajo pravljice
  • Odgovarjajo na vprašanja: Kaj počneš? Kaj je to? Kje?
  • S pomočjo domišljije igrajo vloge in si kaj predstavljajo
  • Sprostitveno dihanje
  • Zavestno poslušanje, dotikanje, gibanje in vohanje
  • Pihanje milnih mehurčkov, vohanje cvetic

Od 4. leta

  • Prepoznavanje manjkajočih delov slike, sestavljanke, predmeta
  • Sodelovanje v skupinskih dejavnostih
  • Igra vlog in simbolna igra
  • Dihanje iz trebuha
  • Zavestno okušanje
  • Zavestno pozdravljanje

Od 5. leta

  • Želja po učenju
  • Pri igri že znajo sodelovati, se izmenjevati in deliti igrače
  • Sodelujejo v skupinskih igrah in skupnih dejavnostih
  • Namišljeni prijatelj
  • Risanje
  • Počasna reka

Od 6. leta

  • Daljša zbranost
  • Boljši občutek za čas
  • Radi imajo sestavljanke
  • Še vedno se ne morejo vživeti v druge
  • Bolj se bojijo teme, živali, hrupa
  • Zavedanje občutkov v telesu

Od prvega razreda do zgodnjega mladostništva

  • Konkretno mišljenje postane abstraktno
  • Njihova naravnanost je marljivost proti občutku manjvrednosti
  • Daljša zbranost
  • Ljubeča naklonjenost ali prijazne želje
  • Zamenjaj kanal
  • Igra »Jaz čutim«
  • Zavedanje misli – za otroke med 8. in 12. letom starosti
  • Zavedanje namere
  • Zavedanje pri opravilih

Od 12. do 20. leta

  • Identiteta vs. identitetna zbeganost -> formalno logično mišljenje
  • Kdo sem?
  • Kako se vključujem?
  • Kam grem v življenju?
  • Magičnega mišljenja ni več
  • Zavedanje čustev
  • Zavedanje intuicije

KAKO LAHKO VADBO ČUJEČNOSTI PRIBLIŽAMO NAJSTNIKOM

Čuječnost je najstnikom še posebej v pomoč pri prehodu v odraslo dobo, ko se soočajo z izzivi telesnega, socialnega, intelektualnega in psihološkega razvoja. Mladostniški možgani se še razvijajo in v njih nastajajo nevronske poti, povezane z obvladovanjem čustev, ki lahko vplivajo na življenje v odrasli dobi. Najstniki po navadi doživljajo močna čustva in nekatere duševne motnje nastopijo prav v mladostništvu (Kessler idr., 2007). Z raziskavami so dognali, da izvajanje čuječnosti pozitivno spreminja možgane in prispeva k boljšemu ter ustaljenemu razpoloženju, okrepi uravnavanje čustev in poveča samozavest, ki je v mladostništvu tako ranljiva.

Na splošno velja, da najstniki potrebujejo več pojasnil kot odrasli o tem, zakaj je izvajanje čuječnosti pomembno. Včasih težko razumejo, kako je vsakdanje življenje povezano s tem, da negibno sedijo z zaprtimi očmi.

Pripravite se, da bodo nekateri najstniki zavijali z očmi, pogledovali po sobi in težko delali vaje za čuječnost − taki so pač najstniki. Pomagajte jim razmišljati in govoriti o tem, kaj so med vajo doživljali, hkrati pa previdno načnite pogovor o tem, zakaj se upiraj. Ne bodite pa presenečeni, če bodo nekateri najstniki takoj zavihali rokave. Če jih poučujete v skupinah, se tisti, ki se bolj upirajo, laže vklopijo, ko vidijo, da njihovi vrstniki v procesu uživajo.

Vedeti morate, da je mlajšim najstnikom včasih neprijetno, ko opazujejo same sebe. Pri izvajanju čuječnosti se morajo posvečati sebi, zato lahko občutijo povečano tesnobnost. Če so misli in občutja, ki jih opažajo, povezani s skrbmi in strahovi, se ob tem lahko poveča občutek tesnobe (Kabat-Zinn, 1990). Težko se sprostijo in bojijo se, da bi se tesnobnost še povečala, če bi se sprostili. Najstnikom, ki to doživljajo, pomagajte predelati občutja in jih naučite, kako se lahko sami umirijo ter omilijo tesnobnost.

S primeri iz življenja posameznega najstnika ponazorite, kdaj je čuječnost uporabna.

  • Nima pojma, kaj je učitelj pravkar povedal.
  • Težko se spomni, kaj je pravkar jedel.
  • Posveti se lahko učenju/domači nalogi.
  •  Na zmenku je popolnoma priseben.
  • Zavestno pisanje besedilnih sporočil
  • Varna vožnja
  • Sklepanje prijateljstev
  •  Izbiranje študijskega programa
  • Izbiranje ljubezenske zveze
  • Izbiranje poklicne poti

 

  • Vadbo čuječnosti primerjajte z udejstvovanjem v športu, plesu ali glasbi.
  • Pri vajah za zavestno poslušanje predvajajte glasbo, ki najstnikom ugaja.
  • Pomagajte jim vplesti izvajanje čuječnosti v vsakdanje življenje: med hojo, pri jedi, ko si umivajo zobe, poslušajo glasbo, se učijo, so na zmenku, pišejo sporočilo.
  • Vaje naj bodo raznolike, da se najstniki ne bodo dolgočasili.
  • Vaje za čuječnost uporabljajte pri hoji, plesu in gibanju.
  • Vaje za čuječnost naj bodo kratke, do 10 minut, potem jih postopoma podaljšujte.

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE

V naslednjih serijah pripravljamo niz objav, zakaj je čuječnost dobra za otroke, kaj čuječnost sploh je, kako otroke učimo čuječnosti, kako čuječnost vpliva na razvoj možganov ter vrsto praktičnih vaj.
 
Namenjene so staršem, vzgojiteljem, učiteljem, pedagogom, terapevtom, psihologom.. Naj še naštevam? Skratka vsem, ki imate otroke, vnuke, nečake, nečakinje, z otroki delate ali pa jih imate preprosto radi in imate veselje z raziskovanjem svoje notranjosti.
 
Del objav pa bo namenjen tudi metodam čuječnosti za otroke in najstnike s specifičnimi motnjami.
 
Objave so del našega novega založniškega paketa. V kratkem bo v Zavodu Pogled začela izhajati zbirka slikanic Čuječnost za otroke. Prva bo izšla že prihodnji mesec in njen naslov je Diham. Avtorica slikanic je naša terapevtka Andreja Vukmir Brenčič, ki se že trideset let ukvarja z jogo in je v vseh teh letih vodila številne jogijske in meditativne skupine, jogo za otroke, sproščanje za otroke in tudi čuječnost za otroke. Čuječnost uporablja tudi pri svojem terapevtskem delu tako z odraslimi kot z otroki.
 
V prihodnjih mesecih pa bomo izdali tudi priročnih Čuječnost za otroke in najstnike, avtorice Debre Burdick.
 
Lahko pa se tudi pridružite našemu izobraževalnemu programu in delavnicam Kako otroke učimo čuječnosti, ki se bo začel januarja 2019.
 
Ampak kje začeti?
 
"Včeraj sem bil pameten in sem hotel spremeniti svet.
 
Danes sem moder, zato spreminjam sebe.."
 
Rumi
 
Najbolje, da začnemo pri sebi. Vaša lastna praksa je temelj za vadbo otrok. Zato se pridružite kakšni skupini Čuječnost za odrasle, ki jih na primer organizira Društvo za razvoj čuječnosti. Brez lastne meditativne prakse bomo otrokom bolj težko približali bistvo čuječnost. Kajti nihče se še ni umiril, zato ker mu je nekdo rekel, naj se umiri. Umirimo se ob mirnem telesu, zato moramo najprej vaditi sami.
 
Lahko pa vadite tudi doma. Poiščite si ustrezen čas in prostor ter vadite. Na spletu je veliko vodenih vaj čuječnosti. Vendar vam vseeno svetujem, da se vsaj na začetku pridružite kakšni skupini.
 
Zakaj naj bi otroci in najstniki vadili čuječnost?
 
Zadnjič me je nekdo vprašal, zakaj naj bi otroci sploh vadili čuječnost? Zakaj naj se ne bi preprosto igrali in bili samo otroci? Moram priznati, da se z njim strinjam in sem potem razmišljala o vseh številnih programih, ki obstajajo za otroke. Ali je to zdaj samo še ena nova modna muha, kot mislijo nekateri?
 
Vendar pa, kot je v svoji zadnji knjigi Aware napisal Daniel J. Siegel, so za razvoj dobrobiti in duševnega zdravja posameznika, pomembne tri veščine: pozornost, zavedanje in namen.
 
Več o tem bomo spoznali v prihodnjih objavah.
 
Z vadbo čuječnosti se lahko življenje otrok in najstnikov bistveno izboljša. Po najnovejših raziskavah čuječnost prinaša več prednosti, in to so:
 
• ustreznejše uravnavanje čustev,
 
• več socialnih spretnosti,
 
• večja sposobnost za usmerjanje pozornosti,
 
• boljši delovni spomin, sposobnost načrtovanja in organizacije,
 
• večja samozavest,
 
• občutek umirjenosti, sproščenosti in sprejemanja sebe,
 
• kakovostnejši spanec,
 
• manjši strah pred opravljanjem izpitov,
 
• zmanjšana motnja pozornosti, hiperaktivnost in impulzivnost,
 
• manj pogosti negativni afekt oziroma neprijetna čustvena stanja,
 
• zmanjšana tesnobnost, zmanjšana depresivnost,
 
• manj vedenjskih težav in težav z obvladovanjem jeze,
 
(Burke, 2009).

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE 2

V naslednjih serijah pripravljamo niz objav, zakaj je čuječnost dobra za otroke, kaj čuječnost sploh je, kako otroke učimo čuječnosti, kako čuječnost vpliva na razvoj možganov ter vrsto praktičnih vaj.
 
Namenjene so staršem, vzgojiteljem, učiteljem, pedagogom, terapevtom, psihologom.. Naj še naštevam? Skratka vsem, ki imate otroke, vnuke, nečake, nečakinje, z otroki delate ali pa jih imate preprosto radi in imate veselje z raziskovanjem svoje notranjosti.
 
Del objav pa bo namenjen tudi metodam čuječnosti za otroke in najstnike s specifičnimi motnjami.
Objave so del našega novega založniškega paketa. V kratkem bo v Zavodu Pogled začela izhajati zbirka slikanic Čuječnost za otroke. Prva bo izšla že prihodnji mesec in njen naslov je Diham. Avtorica slikanic je naša terapevtka Andreja Vukmir Brenčič, ki se že trideset let ukvarja z jogo in je v vseh teh letih vodila številne jogijske in meditativne skupine, jogo za otroke, sproščanje za otroke in tudi čuječnost za otroke. Čuječnost uporablja tudi pri svojem terapevtskem delu tako z odraslimi kot z otroki.
 
V prihodnjih mesecih pa bomo izdali tudi priročnih Čuječnost za otroke in najstnike, avtorice Debre Burdick.
Lahko pa se tudi pridružite našemu izobraževalnemu programu in delavnicam Kako otroke učimo čuječnosti, ki se bo začel januarja 2019.
 
"Pomembno se je zavedati, kaj počnemo. Ampak še dvakrat bolj je pomembno, da se zavedamo, kaj počnemo."
 
Christopher Willard
 
 
Vzemite si minuto. Globoko vdihnite in izdihnite, da se malo umirite. Udobno se namestite in bodite pri miru eno minuto in samo opazujte, kaj premišljujete v tej minuti. Ne skušajte ustavljati tok misli, ne presojajte ali ocenjujte. Samo kot nepristranski opazovalec opazujte svoje misli.
Kaj ste opazili? Kje so se nahajale vaše misli? Kako hitro so se spreminjale? Ste razmišljali o preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti?
 
Naredimo še eno vajo: Moje sidro
 
Podobno kot prej si vzemite minuto. Vzemite si minuto. Globoko vdihnite in izdihnite, da se malo umirite. Udobno se namestite in bodite pri miru eno minuto in samo opazujte, kaj premišljujete v tej minuti. Ne skušajte ustavljati tok misli, ne presojajte ali ocenjujte. Samo kot nepristranski opazovalec opazujte svoje misli.
Nato se zavedajte, da opazujete svoje misli, podobe.. In svojo POZORNOST ZAVESTNO preusmerite na dihanje. Zavedajte se vdiha in izdiha. Spremljajte dihanje, začutite ga.. Če vaša pozornost odtava kam drugam, nič hudega, samo zavedajte se in svojo pozornost preusmerite na dihanje. Brez presojanja, brez ocenjevanje, zavestno, tukaj in zdaj.
 
Kaj je torej čuječnost?
 
Jon Kabat Zinn je čuječnost opredelil kot zavedanje notranjih in zunanjih dogajanj v sedanjem trenutku, vendar na način, da ne ocenjujemo, ne presojamo in se ne identificiramo z dogajanjem. To je danes splošno sprejeta definicija čuječnosti.
 
 
Očiščevalna moč čuječnosti
 
Vendar pa je čuječnost – meni je ljubši izraz zavestnost – mnogo več kot vse to. Kot bi skušali opisati besedo ljubezen ali modrost. Šele z vadbo v resnici lahko izkusimo bogastvo prakse, ki je v samem bistvu splošna naravna človeška lastnost. Je del človeške narave. Prakso čuječnosti ne najdemo samo v vzhodnih meditativnih tehnikah, ampak je tudi kontemplativna praksa krščanske tradicije in v bistvu vseh drugih verskih, pa tudi filozofskih tradicij.  
 
Običajna definicija je torej zavedanje dogajanja v trenutku. Vsi vemo, koliko časa našega razmišljanja izgubimo v prihodnosti ali preteklosti. Vendar pa to ni dovolj. 
Tudi živali živijo v trenutku, pa zaradi tega ne prakticirajo čuječnosti. Torej je tu potrebna še neka opazovalna moč naše psihe. Torej nečesa, zaradi česar, vemo da nekaj vemo. Torej zavedanja, da se zavedamo. Čuječnost je torej zavestno zavedanje v sedanjem trenutku. Vendar tudi to še ni čuječnost. Ko opazujemo katalog z oblekami ga opazujemo v trenutku, zavedamo se, da ga opazujemo, pa zaradi tega še nismo čuječni. Kajti opazujemo in zavedamo se lahko skozi različne filtre (jeze, iluzije, hrepenenje..). Torej je čuječnost več kot zavedanja v trenutku in zavedanja, da se zavedamo. 
Čuječnost je opazovalna moč naše psihe, ki je osvobojena želja, pričakovanj in ocenjevanj. To je nova dimenzija v čuječnosti. Je zavedanja trenutka; zavedanja, da se zavedamo, vendar s povsem novo močjo psihe. Brez hotenj, iluzij hrepenenja, ocenjevanja in v tem JE OČIŠČEVALNA MOČ ČUJEČNOSTI. Tu nas pripelje do njene etične dimenzije. Tu je njena moč kultiviranja. Zato čuječnost ni samo praksa, ampak način življenja, ki lahko oblikuje našo celo osebnost. 
 
 

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE 3

ČUJEČNOST ZA OTROKE NAJSTNIKE: KAJ ČUJEČNOST NI?

VAJA: OPAZUJ DIHANJE

Začetni položaj:

Vajo lahko izvajaš leže na hrbtu (upoštevajte navodila za ležeči položaj), sede na stolu ali pa v meditativnem položaju (lotos položaj ali sede po turško, upoštevaj navodila za sedeči položaj).

Pozornost:

Pozornost je usmerjena na zavedanje dihanja.

Trajanje:

Na začetku ponovi petkrat, potem lahko podaljšuješ (10 krat,1 min, 2 minuti..)

Izvajanje:

Zapri oči. Dihaj neslišno skozi nos. Najprej globoko vdihni  in nato naredi dolg izdih. Še enkrat ponovi globok vdih in dolg izdih. Sprosti in umiri telo. Umiri dihanje.

Poskusi dihanje začutiti od znotraj. Zavedaj se in občuti vdih in izdih. Vdih in izdih, vdih in izdih…

Nato občuti in se zavedaj, kako se pri vdihu prsni koš razširi in pri izdihu spusti. Razširi, spusti, razširi, spusti…

Če te misli odnesejo drugam, nič hudega, ko opaziš, se samo vrni k dihanju.

Počasi končamo in odpremo oči.

KAJ ČUJEČNOST NI?

V zadnjem času se zdi, kot da je čuječnost neka modna muha in da je to ta trenutek ‘in’. Takšen odziv sem v zadnjem času doživela kar od nekaj ljudi. Res je. Čuječnost ni nič novega. Vtkana je v številne prakse, ki so jih ljudje razvili že dolgo nazaj. Elemente čuječnost najdemo v jogi, v kontemplativnih tehnikah številnih religioznih tradicij, meditativnih tehnikah (čeprav bi se o pojmu mmeditacije, kot je imenujemo na zahodu, lahko malo več razpisali)..

Čuječnost kot praksa izvira iz budistične tradicije. Oblika, ki pa se danes širi, se je začela širiti v 80. letih s programom obvladovanja stresa MBSR (ang. Mindfulness-Based Stress Reduction), ki ga je leta 1979 predstavil Jon Kabat-Zinn na University of Massachusetts Medical School, ZDA.

Vendar pa čuječnost ni:

  • religija
  • ni nič mističnega
  • ni molitev
  • ni nekaj, s čimer bomo čudežno rešli svoje težave
  • ni pasivna, pač pa kreativna tehnika
  • ni nek beg iz realnosti
  • niti z njo ne utišamo svojim misli.

Lahko pa, kot pravi Christopher Willard in s čimer se strinjam tudi sama, sčasoma ostane duhovna in religiozna.

Čuječnost lahko razumemo kot trening našega uma ali naših možganov, v resnici pa je proces

spoznavanja samega sebe. Njena moč je v moči kultiviranja naše osebnosti.

ZNANOST O ZAVEDANJU

Znanstvene raziskave zadnjih deset let nedvomno dokazujejo, da lahko s svojim umom spreminjamo svoje možgane, vplivamo na zdravje telesa in staranje. (Aware, Daniel J. Siegel).

Z usmerjeno pozornostjo, zavedanjem in sočutnim namenom lahko vplivamo na naš imunski sistem, celo na epigenezo, na nivo holesterola, krni pritisk, delovanje srca ter povečujemo integracijo nevronov v možganih, med drugim tudi t.i. samo regulacijo, ki je v odraslosti osnova duševnega zdravja.

Skratka, znanstvene raziskave zadnjih nekaj let dokazujeo to, kar so ljudje počeli že tisočletja: razvili različne tehnike zavedanja, opazovanja in usmerjene pozornost.

 

In še toliko bolj dragoceno je, če s tem lahko začnejo že otroci.

Toda pozor, otrok čuječnosti ne moremo poučevati tako, kot to počnemo pri odraslih. O tem bomo več napisali v naši naslednji objavi.

ŠOLA ČUJEČNOSTI

V našem zavodu organiziramo šolo čuječnosti. Šolo čuječnosti sestavljajo izkustvena izobraževanja, ki so namenjena učiteljem, vzgojiteljem, pedagogom, psihoterapevtom in vsem ostalim, ki delate z otroki ter seveda tudi staršem, ki jih čuječnost zanima.

Več o programu šole čuječnosti preberite TUKAJ.


 

 
Ponudbe in programi
Šola čuječnosti
Za učitelje, vzgojitelje in druge pedagoške delavce
Za podjetja
Srečanja ob knjigi
Travma center
Terapevtski program
Individualna terapija
Partnerska terapija
Družinska terapija
Terapija otrok in mladostnikov
Enkratni pogovori
Skupinska terapija
Za starše

 

April 2024

Po To Sr Če Pe So Ne
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 1 2 3 4 5

Koledar dogodkov

 

POZOR!

NOVO V 2019! Šola čuječnosti in priročnik Čuječnost za otroke in najstnike

 

 

DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:

Vzgoja brez drame, celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

 

Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.

 

Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

 

Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič

 

Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič

Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick

 

  

 
     
  Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024  
 

Postavitev spletnega mesta in gostovanje: Prolog d.o.o., Logatec | 1990 - 2024 | CMSx

Spletna stran brez sejnih piškotov (Session Cookies) ne more delovati pravilno.
Več o tem si lahko preberete na naslednji povezavi www.allaboutcookies.org.
Drugih dodatkov stran nima.