Zavod POGLED    
   

Domov

Cenik

Terapevti

Kontakt

Čuječnost

Članki in terapevtske zgodbe

Knjige

Napoved dogodkov

   
   
     
 

»Možganski SOS« 1: Možgani se spreminjajo

Oznake: Možganski SOS, vzgoja brez drame, discipliniranje, razvoj otroških možganov, spreminjane, oblikovanje, sistem

VZGOJA BREZ DRAME, celostni razvoj otroških možganov 
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D. 

Otrokovi možgani so kot hiša sredi gradnje. Možgani v pritličju so sestavljeni iz možganskega debla in limbičnega predela, ki skupaj tvorita spodnje dele možganov. Pogosto jih imenujemo »plazilski možgani« ali »stari sesalski možgani«. Ti spodnji predeli v lobanji segajo od zgornjega dela nosu do vrha vratu. Nekateri deli, torej možgansko deblo, so dobro razviti že pri rojstvu. Možgani v pritličju so bolj primitivni, saj skrbijo za večino temeljnih živčnih in miselnih operacij: močna čustva, nagoni, kot je zaščititi otroka; skrbijo tudi za osnovne funkcije, kot so dihanje, spanje in zbujanje ter prebava. Možgani v pritličju so tisti, ki malčku naročijo, naj vrže igračo ali koga ugrizne, kadar ni vse po njegovem. Lahko so izvor reaktivnosti, njihovo geslo pa je »Sproži! Pripravi se! Nameri!« 

 

Možgani v prvem nadstropju, ki opravljajo bolj prefinjene in zapletene miselne funkcije, pa pri rojstvu še niso razviti in začnejo rasti v najzgodnejšem otroštvu. Možgani v prvem nadstropju so sestavljeni iz možganske skorje, to je zunanji sloj možganov, so neposredno za čelom in se raztezajo vse do zadnjega dela glave kot polovična kupola, ki pokriva možgane v pritličju. Možgani v prvem nadstropju so odgovorni za miselne, čustvene in veščine, povezane z odnosi, zaradi katerih smo lahko uravnovešeni, naša življenja so smiselna in odnosi zdravi:

  • trezno odločanje in načrtovanje 
  • nadzor nad čustvi in telesom 
  • razumevanje samega sebe 
  • prilagodljivost 
  • empatija 
  • morala 

To so lastnosti, ki jih želimo privzgojiti otrokom, za to pa morajo imeti dobro razvite možgane v prvem nadstropju. Težava je v tem, da možgani v prvem nadstropju potrebujejo čas, da se razvijejo. Veliko časa. Žal, vam morava povedati, da se dokončno razvijejo šele sredi dvajsetih let.  Otrokovi možgani se pač gradijo, mladostnikovi možgani pa se preoblikujejo in spreminjajo zasnovo možganov v prvem nadstropju, ki je nastajala do približno 12. leta. 

Desno temporalno-parietalno stičišče nam pomaga razumeti, kako razmišljajo drugi. Ko si neko težavo ogledamo z vidika druge osebe, začne delovati desno stičišče in sodeluje s predeli v prefrontalnem korteksu tik za čelom, omogoči pa nam sočustvovati z drugimi. Ti in drugi predeli so del »duševnega krogotoka«, saj so povezani z notranjim pogledom. Če imamo razvit notranji pogled, vidimo psiho drugih in tudi lastno psiho! Razvijamo ga lahko pri svojih otrocih, če jih usmerjamo k uvidu, empatiji in moralnemu razmišljanju. Empatija močno in bistveno vpliva na naše moralno življenje ter odnose. Drugim smo pripravljeni odpustiti, če vemo, da je mislil dobro, ampak je nehote nekaj ušpičil. Če menimo, da je nekdo imel dober namen, mu ne zamerimo.

Toda otrok, ki se še razvija in se njegovi možgani v prvem nadstropju – tudi temporalno-parietalno stičišče in prefrontalni predeli – še gradijo, pogosto v različnih situacijah in težavah ne zmore premisliti in upoštevati motivov ali okoliščin. Moralne odločitve so precej bolj črno-bele.

Bistvo je, da se pri vzgoji otrok potrudimo razumeti, kako razmišljajo otroci, na kateri razvojni stopnji so in česa so sposobni. Ne smemo se preprosto odzivati na njihova dejanja, temveč moramo doumeti njihovo psiho. Poleg tega si moramo zapomniti, da niso vedno zmožni enakih reči: njihove sposobnosti se spremenijo, kadar so utrujeni, lačni ali jih premagujejo čustva. Če razumemo ta »možganski SOS«, torej, da se možgani spreminjajo in razvijajo, lahko otrokom prisluhnemo razumevajoče in sočutno ter ugotovimo, zakaj so pravzaprav razburjeni in se težko obvladujejo. Preprosto ne moremo pričakovati, da otroci sprejemajo odločitve z dokončno oblikovanimi in popolnoma delujočimi možgani in da svet vidijo enako kot mi.

Je to izgovor za neprimerno vedenje? Moramo zamižati na eno oko, kadar se otroci vedejo neustrezno? Nikakor. Ravno zaradi razvijajočih se možganov moramo določati meje in jim pomagati razumeti, kaj je sprejemljivo. Ker nimajo popolnoma razvitih možganov v prvem nadstropju, ki omogočajo notranje zadržke, moramo poskrbeti za zunanje omejitve. In veste, kdo jih določa? Starši in drugi skrbniki, ki otroka usmerjajo in mu povedo, kaj od njega pričakujejo. Pri otrocih moramo razvijati možgane v prvem nadstropju – in s tem veščine – tako da smo mi njihovi zunanji možgani v prvem nadstropju; pomagamo jim sprejemati odločitve, ki jih sami še niso sposobni.

V knjigi Vzgoja brez drame o tem razpravljala veliko podrobneje in vam predlagava, kako lahko to storite. Za zdaj pa si samo zapomnite prvi »možganski SOS«: otroški možgani se spreminjajo in razvijajo, zato moramo biti realni glede svojih pričakovanj in razumeti, da so čustveni in vedenjski izzivi nekaj običajnega. Jasno, otroke moramo še vedno učiti, kaj je prav in kako naj se vedejo spoštljivo.


»Možganski SOS« vodi do ključnega in neizpodbitnega sklepa, ki je osrednje sporočilo knjige VZGOJA BREZ DRAME. Pripravili smo posebno poletno ponudbo za počitniško branje, ki si jo lahko ogledate v >naši trgovini<.

 
Članki in terapevtske zgodbe
Partnerski pogovori
Vzgoja brez drame?!
Berimo skupaj in naredimo nekaj vaj
10 sporočil dovolj sobrih staršev
Možganski SOS
20 zanimivosti o najstnikih, ki jih morda niste vedeli
Odrasli otroci disfunkcionalnih družin
Visoka cena varuhov skrivnosti
Življenjski cikli družine
Terapevtske zgodbe

Ključne oznake
odrasli otroci
alkoholne družine
izzivi starševstva po ločitvi
starševstvo
mladi odrasli
odnosi
življenjski krog družine
osamosvajanje

 

DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:

Vzgoja brez drame, celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

 

Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.

 

Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

 

Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič

 

Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič

 

Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick

 

  

 
     
  Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2022  
 

Postavitev spletnega mesta in gostovanje: Prolog d.o.o., Logatec | 1990 - 2022 | CMSx

Spletna stran brez sejnih piškotov (Session Cookies) ne more delovati pravilno.
Več o tem si lahko preberete na naslednji povezavi www.allaboutcookies.org.
Drugih dodatkov stran nima.