Berimo skupaj - 6. teden

Tretje poglavje poudarja pomen povezovanja nagonskih možganov v pritličju s preudarnejšimi možgani v prvem nadstropju, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev, osebni uvid, empatijo in moralo.

 

NOTRANJE STOPNIŠČE: POVEZOVANJE MOŽGANOV V PRVEM NADSTROPJU Z MOŽGANI V PRITLIČJU

O možganih lahko govorimo z več vidikov. V drugem poglavju smo se osredotočili na dve polovici, levo in desno. Zdaj pa si jih bomo ogledali z vrha do tal, v bistvu s tal do vrha.

           Predstavljajte si, da so vaši možgani enonadstropna hiša. Možgane v pritličju sestavljata možgansko deblo in limbični sistem, ki se nahajata v nižjih delih možganov, od vrha vratu do korena nosu. Znanstveniki menijo, da so ta nižja področja primitivnejša, ker so odgovorna za osnovne funkcije (na primer dihanje in mežikanje), za prirojene reakcije in impulze (na primer boj ali beg) in za močna čustva (na primer jeza in strah). Ko nagonsko odskočite pred drvečim avtomobilom, posel opravijo vaši možgani v pritličju.Vaša jeza – skupaj z drugimi močnimi čustvi in telesnimi funkcijami ter instinkti – prihaja iz vaših možganov v pritličju.

Vaši možgani v prvem nadstropju so povsem drugačni. Sestavlja jih možganska skorja s svojimi različnimi deli, predvsem tistimi takoj za vašim čelom, vključno s tem, kar se imenuje srednji prefrontalni korteks. Za razliko od vaših možganov v pritličju so vaši možgani v prvem nadstropju bolj razviti in vam lahko omogočijo širši pogled na svet. Lahko si jih predstavljate kot dobro razsvetljeno študijsko sobo ali knjižnico v prvem nadstropju, polno oken, ki vam omogočajo, da stvari vidite bolje. Tu potekajo zapletenejši psihični procesi, kot so premišljevanje, domišljija in načrtovanje.

(povzeto po knjigi)

V tretjem poglavju si preberite še

 

• Kaj je navpična integracija,
• Kaj lahko pričakujete od svojih otrok,
• Kdaj se razvijejo možgani v prvem nadstropju,
• Zakaj je pomembno, da starši razumejo, da se otroci velikokrat “zataknejo v pritličju”,
• Zakaj otroci težko obvladujejo svoja čustva, težko sprejemajo dobre odločitve, težko premislijo, niso empatični – vsaj NE VES ČAS.

 

KAKO ZNANJE UPORABITI?

VAJA 1 – PREVELIKA PRIČAKOVANJA

Kolikokrat krivimo otroka zaradi njegovega grdega vedenja?

Ali mislite, da je to zaradi njegovega slabega značaja?

Ali pomislite, da je z njim nekaj narobe?

Ali da bi lahko naredil drugače, pa noče?

Včasih od otroka lahko pričakujemo preveč. Po prebranem gradivu pa vidimo, da nekatrih stvari ne morejo razumeti, saj njihovi možgani še niso dovolj zreli. Premislite in napišite, kje so bila vaša pričakovanja previsoka.

 

VAJA 2- TIPIČNE REAKCIJE

V nadaljevanju si poskušajte predstavljati nekaj možnih primerov, ki se vam lahko pripetijo, nato pa napišite, kako bi po vašem mnenju odreagirali. Poleg vaše reakcije bodite pozorni, kaj se dogaja z vašim telesom (mogoče kričite, mahate z rokami, zavijate z očmi, srce vam močneje bije,..).

 

Ali je moja tipična reakcija učinkovita?

Ali po prebranem lahko razumem, kaj se z mojmt otrokom dogaja? Noče ali ne zmore?

Kako bi se lahko odzvali drugače?